IV. ROJSTVO


ROJSTVO NOVEGA ČLOVEKA

Današnje poglavje govori o prelomnem trenutku, ko spoznamo novega člana svoje družine.


Prvi pogled 
Počitek po napornem delu
                                       

V tem poglavju te bom nagovarjala s TI, dekle, ženska, ki postajaš MATI.  Nikdar več ne bo, kot je bilo.  TI ne boš več na prvem in edinem mestu.. ON ( mislim otrok) bo prevzel to mesto. Predala mu boš to mesto iz ljubezni, brez računice, da ti bo to kdaj vrnil. Tvoj JAZ ima sedaj  priložnost, da se postavi na drugo mesto. Odpovedovanje in žrtvovanje boš sprejela kot nekaj samoumevnega zaradi ljubezni do otroka. Otrok ves čas čuti tvojo ljubezen in hvaležen ti je, čeprav tega še ne more povedati, a bo kmalu lahko. Tedaj boš dokončno pozabila na vse tegobe nosečnosti in poroda.   

Pa je čas poroda že tu. Bo mož zraven? Srečnica! Okoli tebe se vse dogaja. Pregled, klistir, sedenje na školjki, iztrebljanje. Priključek na aparat za merjenje popadkov in otrokov srčni utrip. Boli že tudi. Pa vendar, osredotoči misli tudi na bodočega atija. Želela si ga imeti ob sebi. Možje in fantje so v svoji duši izredno dobri, nežni in sočutni. Ko vidijo svojo drago med popadkom, jim je tako hudo, ker ji ne morejo odvzeti bolečine.
Bodoči oče se v tem trenutku verjetno počuti  nemočno. Povej mu, da si mu hvaležna, ker je ob tebi. Naj ve, da je pomemben v tvojem življenju in še pomembnejši v teh trenutkih.
Bolečino sprejmi kot nekaj dobrega. Kako naj jo sprejmeš, kot nekaj dobrega, ko pa vendar boli?
Misli na otroka. Misli na njegovo dobro. Pretesno mu je. Rad bi vaju spoznal. Dovolj mu je teme. Rine skozi ozek tunel. Ker odriva kosti, se mišice raztegujejo. Vsak popadek sprejmi kot pomoč otroku in takoj boš lažje prenašala bolečino. Med vsakim popadkom obdrži kontrolo in zavestno sprosti mišice celega telesa.  Otroku boš olajšala pot na svet.

Običajno vsaka bolečina v telesu povzroči krč mišic. Če se ne boš sprostila, se bo moral otrok boriti proti tvoji zakrčenosti mišic. In tebi se niti sanja ne, kako močna si lahko. Ampak s tem samo podaljšuješ porod.  Misli nanj in sprosti se.  Med popadkom zapri oči in misli nanj.  Predstavljaj si ga, kako se trudi, da pririne na svet. Globoko vdihni in med izdihom sproščaj telo in s tem boš sprostila mišice. Hitreje se bo spustil v porodni kanal in manj moči boš do takrat porabila.
Moč mišic boš potrebovala na koncu, ko bo detece tik pred izhodom. Ob popadku boš skupaj z malčkom močno pritisnila. Resnično močno. Otroku bo lažje.
Ampak o tem te bodo bolje poučili na materinski šoli in tudi babice v porodni sobi ti želijo le najboljše.
Glavica je že zunaj. Pritisneš še enkrat in že je zunaj. Položijo ti ga na trebuh. Majhno, toplo, spolzko, zadihano in najčudovitejše bitjece na svetu. Vajin ponos in sreča.
Vsi občutki, ki sta jih poznala do tedaj, postanejo mikro majhni v primerjavi z občutki, ki vaju prevzamejo, ko postaneta ati in mami, očka in mamica, ali kakor se že želite imenovati. Bitjece, ki sta ga spravila na svet, ki sta ga skupaj ustvarila, je najlepše in najpopolnejše bitje pod soncem. Tudi ON je srečen in mirno zaspi, čisto blizu tebe, do prve lakote. Tudi vidva se spočijta. Svoje delo ste vsi trije odlično opravili.
Kje boste rodili, ali v porodnišnici, v bazenu, ali doma je vaša odločitev in vanjo zaupajte z vsem srcem. Ne dvomite. Prepustite se veščim rokam, zaupajte, da bodo svoje delo dobro opravili. Vi se le sprostite in se veselite. 

In sedaj ga imate. Otroka namreč. Mami si bo malo odpočila, očka pa gre z mešanimi občutki, omamljeni od sreče in edinstevenega dogodka- rojstva otroka domov, povedat sorodnikom, prijateljem in najraje celemu svetu. Hej, postal sem oče!

                   



Ljudje smo si enotni v potrebi, da zadostimo svoj občutek pomembnosti. Odkar smo postali starši, smo enemu bitju, otroku,  za vedno postali pomembni. 
Kaj boste s svojim občutkom pomembnosti naredili in kako boste ravnali, je odvisno le od vas.
Če svojega občutka pomembnosti v svoji mladosti niste mogli razviti, ali ste bili zanj zaradi takih ali drugačnih okoliščin prikrajšani, ga lahko sedaj nadoknadite. Le ne zlorabite ga.
Kaj mislim s tem?
To pa je druga tiranija, tiranija staršev. Otrok bo naredi vse, da razveseli svojega starša. Trudil se bo na vse mogoče načine. Starš njegovega truda ne bo opazil ampak bo zahteval še več. V otroku se lahko kasneje razvije notranja zamera in sovraštvo. A to je že druga tema.






Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Obdobje nosečnosti

GRADNJA OSEBNOSTI