ZAKAJ ŠOLA ZA ATIJE IN MAMICE?
II. ZAKAJ ŠOLA ZA ATIJE IN MAMICE?
Prednost te šole je, da jo naredi
vsak, ki ima izpolnjene biološke zahteve. Šole ne priporočam ljudem, ki so se
odločili za celibat ali kakršnokoli emocionalno oviro postati starš.
Da lahko obiskuješ našo šolo, moraš
narediti sprejemce. Že vnaprej povem, da niso težki. Nekateri so celo mmmm,
večkratno ponovljivi. Obiskovanje naše osnovne šole se
začne s sprejemnim izpitom, ki je sestavljen iz šestih točk.
- Odločiš se, da boš postal ata ali mama.
- Narediš ustrezne fiziološke ukrepe (ne spuščam se v podrobnosti kako, kje in kdaj) Vrstni red prve in druge točke se lahko zamenja.
- Po nekaj dneh izostanka menstruacije opraviš test za nosečnost. Dobi se v vsaki lekarni. Ponavadi farmacevtka ne sliši dobro in te prosi, če lahko poveš še enkrat. Potem te pa sliši še zadnji v koloni. Takoj začutiš po telesu radovedne poglede, ki se prilepijo nate vse do odhoda iz lekarne. V trgovini s kozmetiko je bolje, saj je v samopostrežni pred blagajno. Vzameš, plačaš in greš.
- Naslednje jutro pomočiš indikator v svoj no, v ženin oz.dekličin, pa da ne bom naredila krivice, v ženski urin.
seveda, če si želiš postati ata ali mama, če ne, ti
pade velik kamen od srca in si rečeš, »Jes !!«,
naslednjič bom morala bolj paziti.
b) Če je + , zavriskaš » Jes!«
Ali pa rečeš: Uf, kaj pa naj zdaj?
5. Prijelo se je. Poiščeš dobrega ginekologa ali ginekologinjo, da ne bom diskriminatorna.
6. Tam narediš še uradni test. Dobiš uradno potrdilo, da si sprejet v osnovno šolo za atije in
mamice.
Tako, opravili ste sprejemce. Gremo na naslednji »level«.
Tako kot računalniške igrice, ki so iz levela v level zahtevnejše, je tudi naša šola iz razreda v razred zahtevnejša in kompleksnejša. V redni osnovni šoli učitelji staršem predstavijo cilje, tako bom predstavila cilje vsakega razreda posebej. V tem uvodu krajše, kasneje jih bom bolj operacionalizirala. Kaj pa je to, za kakšno operacijo gre? Ne gre za nobeno operacijo. Učitelji se tako izrazijo, ko cilje bolj podrobno in konkretno opredelijo.
Prvi razred zajema čas nosečnosti do poroda. Porod je spričevalo 1. razreda.
2. razred zajema čas otrokovega prvega leta, do prvih nerodnih, pa že bolj pogumnih korakov.
3. razred zajema čas otroka do vstopa v šolo. Čas prvih smrkeljčkov, do radovednih zakajev in trme.
V 4. razredu bomo obdelali šolsko prvo triletje. Vstop otroka v šolo, navajanje na samostojnost. Spoznamo resnico, da nismo več edini otrokovi bogovi in si moramo to mesto deliti z, za naše poglede nerazumevajočimi, učitelji.
V 5. razredu spoznamo teme in način dela v drugem triletju.
V 6. razredu se spopademo z otrokovim vstopom v puberteto, poklicno usmeritvijo in zaključkom devetletke.
V 7. razredu vstopa naš »malček« že v srednjo šolo. Se prvič resno zaljubi in odljubi, preliva solze in se na drugi strani šopiri, da ni vse skupaj nič.
V 8. razredu obdelamo čas otrokovega zorenja od srednje šole do samostojnosti.
V 9. razredu pa oplemenitite ata z dedkom in mamo z babico. S takim spričevalom zaključimo osnovno šolo. Pa še ekstercev nam ni potrebno opraviti.
Če vas katero od poglavij ne zanima, ga preskočite.
Morda vam ni všeč, da traja osnovna šola tako dolgo. Pa ni, veste. Ko se enkrat odločite, da boste postali starš, ni več poti nazaj. Ko držite v naročju svoje edinstveno bitje, ste povezani z njim do konca in čas nima več take vrednosti kot prej. Sprva ga štejete v urah, dnevih, nato v mesecih in nato v letih. Ko je v vaših spominih še vedno bitjece, ki ste mu pomagali na svet, vam kar naenkrat pove, da boste postali stari starš. Saj ni kar naenkrat. V resnici je minilo kar pravšnje število let. In potem se začne srednja šola. O srednji šoli več morda čez nekaj let.
Zapomnite si, da otrok, ki ste mu dali življenje, ni vaša last. Je samosvoja, edinstvena osebnost. Če ga pri razvoju s svojimi kompleksi in težo svojih slabih navad ne boste ovirali, boste imeli pokončnega, samozavestnega, ljubečega in srečnega otroka. Si morda želite še kaj več?
Tako, opravili ste sprejemce. Gremo na naslednji »level«.
Tako kot računalniške igrice, ki so iz levela v level zahtevnejše, je tudi naša šola iz razreda v razred zahtevnejša in kompleksnejša. V redni osnovni šoli učitelji staršem predstavijo cilje, tako bom predstavila cilje vsakega razreda posebej. V tem uvodu krajše, kasneje jih bom bolj operacionalizirala. Kaj pa je to, za kakšno operacijo gre? Ne gre za nobeno operacijo. Učitelji se tako izrazijo, ko cilje bolj podrobno in konkretno opredelijo.
Prvi razred zajema čas nosečnosti do poroda. Porod je spričevalo 1. razreda.
2. razred zajema čas otrokovega prvega leta, do prvih nerodnih, pa že bolj pogumnih korakov.
3. razred zajema čas otroka do vstopa v šolo. Čas prvih smrkeljčkov, do radovednih zakajev in trme.
V 4. razredu bomo obdelali šolsko prvo triletje. Vstop otroka v šolo, navajanje na samostojnost. Spoznamo resnico, da nismo več edini otrokovi bogovi in si moramo to mesto deliti z, za naše poglede nerazumevajočimi, učitelji.
V 5. razredu spoznamo teme in način dela v drugem triletju.
V 6. razredu se spopademo z otrokovim vstopom v puberteto, poklicno usmeritvijo in zaključkom devetletke.
V 7. razredu vstopa naš »malček« že v srednjo šolo. Se prvič resno zaljubi in odljubi, preliva solze in se na drugi strani šopiri, da ni vse skupaj nič.
V 8. razredu obdelamo čas otrokovega zorenja od srednje šole do samostojnosti.
V 9. razredu pa oplemenitite ata z dedkom in mamo z babico. S takim spričevalom zaključimo osnovno šolo. Pa še ekstercev nam ni potrebno opraviti.
Če vas katero od poglavij ne zanima, ga preskočite.
Morda vam ni všeč, da traja osnovna šola tako dolgo. Pa ni, veste. Ko se enkrat odločite, da boste postali starš, ni več poti nazaj. Ko držite v naročju svoje edinstveno bitje, ste povezani z njim do konca in čas nima več take vrednosti kot prej. Sprva ga štejete v urah, dnevih, nato v mesecih in nato v letih. Ko je v vaših spominih še vedno bitjece, ki ste mu pomagali na svet, vam kar naenkrat pove, da boste postali stari starš. Saj ni kar naenkrat. V resnici je minilo kar pravšnje število let. In potem se začne srednja šola. O srednji šoli več morda čez nekaj let.
Zapomnite si, da otrok, ki ste mu dali življenje, ni vaša last. Je samosvoja, edinstvena osebnost. Če ga pri razvoju s svojimi kompleksi in težo svojih slabih navad ne boste ovirali, boste imeli pokončnega, samozavestnega, ljubečega in srečnega otroka. Si morda želite še kaj več?
Želim
vam prijetno branje in vesela bom vsakega vašega sporočila, kako je pri
vas.
Komentarji
Objavite komentar