PREHRANA

Prehrana otrok - večna tema!






Nekateri mladi starš, ki poslušajo le nasvete "strokovnjakov" si ustvarijo z otrokovo prehrano nemalo problemov.
 Najprej z dojenjem ali nedojenjem.  Imajo mleko ali ga nimajo,  koliko mesecev ali let naj dojijo, kdaj naj prenehajo z dojenjem, kako naj prenehajo....  
Katero adaptirano mleko je boljše ali slabše, ima več tega ali drugega.  Mami se v tistem času zdi ta problem tako velik, da ves dan razmišlja le o tem. Kasneje že ve, da je bilo veliko teh skrbi nepotrebnih. Kolikokrat mora jesti, kdaj naj začnem z uvajanjem goste hrane, kako je s sladkorji ali soljo? Kdaj naj mu dam kruh in ostalo gosto hrano? Kaj, če se mu hrana zatakne? 
Kolikor staršev, toliko vprašanj o prehrani.
Kaj je prav in kaj ni prav? Le kdo lahko zanesljivo odgovori na to vprašanje? Ljudje smo naučeni misliti skozi probleme. Zdi se nam, da ni mogoče živeti brez problemov in uvajanje hrane mlademu bitjecu je zagotovo problem, če ga tako razumete. Lahko pa vzamete otroka za vodnika skozi labirint prehrane in kmalu boste očarani. 

Ko sem pred tridesetimi leti rodila prvorojenca, so me učili postopnosti uvajanja najrazličnejših okusov in to že kmalu po rojstvu. Čez štiri leta, pri drugorojencu, popolnoma druga shema. Do šestega meseca nič drugega kot mleko. 
Tako, kot se ta shema spreminja po nekih smernicah prehrambene industrije, tako se lahko starši obrnejo na svoje znanje in izkušnje in sledijo otroku.
S petmesečnim dojenčkom greste v restavracijo. Ko je zbujen, ga vzamete v naročje in mu ponudite kar jeste. Še raje pa bo po hrani posegel sam. S tem uri pincetni prijem in okuša hrano. Nekateri starši se bojijo, da bo otrok vzel prevelik kos a  telo ima za take primere odličen pripomoček. Kar je preveliko, vrže ven. Izbljuva. A pred tem,  nas je pogled na otroka, ki želi izbljuvati prevelik kos, prestrašil.  
 Opis domnevnega primera : Otrok je zagledal mamin prestrašen obraz. Pogled na njen prestrašen obraz,  prestraši otroka . Strah povzroči otrplost in nastane zastoj.  Mama mu v strahu na silo odpre usta, seže z roko v žrelo. S tem je samo otežila otroku naravni proces bljuvanja. 

  Ampak saj sploh ne znamo živeti brez težav. Tako smo naučeni.

Morda malčku že uspe nesti hrano v usta s pomočjo žličke. Še vedno je najbolje z rokami. Naj se uči nositi hrano v usta. Ne recite, da je neroden. Verjel vam bo in postal bo neroden v vsem, česar se bo lotil. Bodite pozorni na starejšega bratca ali sestro, kako govori z njim. Morda boste v teh besedah prepoznali sebe. Naši otroci so naše ogledalo. Dovolite si pogledati vanj in našli boste svoje nesmisle, ki so vam jih pustili vaši starši. Namesto neroden recite: Naslednjič ti bo zagotovo uspelo. Otrok ve, da mu ni uspelo in če mu to še povemo ali mu začnemo pomagati, bo njegovo zaupanje v lastne zmožnosti plahnelo. Vedno in povsod ga spodbujajte, da mu bo uspelo. Vem, da ti bo uspelo. Napni moči. Ti to zmoreš.
Pustite mu, naj odkriva zmago uspešnega prinosa hrane na cilj. Hrano mora otrok tudi otipati. S tem, ko jo prime, se razvija pincetni prijem, za kar so potrebne večje možganske povezave. Oceniti mora razdaljo, oceniti mora velikost, stegniti roke, razširiti prstke, stisniti s prstki in nato še odnesti do svojih ust in okušati. Ne bodite presenečeni, ker bo tako okušal vse, kar mu bo prišlo med prstke, ne le hrana.
Okušanje novih okusov


Kaj ješ mami?

Njami!

Brez besed!
























































Že večkrat sem omenila, da imamo edinstveno telo in vsak del je nečemu namenjen. Torej, če nam rastejo zobje, nam rastejo z razlogom. Naučite svojega otroka uporabljati zobe za grizenje in kasneje mletje hrane. No, nisem povedala natančno. Otroka naučite le tako, da mu ponudite in zaupate, naučil se bo sam. To velja za prav vse v življenju in razvoju otrok.
Kot prostor za obiske, postane za nekaj časa,  vaša kuhinja vprašljiva.
No, kar se tiče hrane ste že ugotovili, da ste odlična kuharica. Otrok skoraj vedno poje, kar ste mu skuhali. Všeč mu je. Problem nastane, ko ostanke pojemo mame, da ne gre hrana v smeti. Komaj ste telo malo oklestile zaradi dojenja, že so kilogrami spet tu. Nič ne skrbite. Kmalu se boste morali mnogo več gibati. Služba, domača opravila, popoldan ven na igrišče, zvečer umivanje, pospravljanje ... Aja, kje ste že vi? Kdaj ste bili nazadnje pri frizerju? Vzemite si čas. Za veliki praznik morate biti urejeni. 1. rojstni dan. Torta in prva  svečka. Boste sami naredili torto? Nikoli je še niste? Poskusite, odkrili boste svoj novi talent. Tudi to znate.


Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Obdobje nosečnosti

GRADNJA OSEBNOSTI